Zgodovina pridelave vanilije

Zgodovina pridelave vanilije na Madagaskarju je tesno povezana z razvojem ročnega opraševanja in širjenjem te dragocene začimbe iz njene domovine, Mehike, v tropske predele Indijskega oceana. Vanilija (Vanilla planifolia) izvira iz Mehike, kjer so jo prvi začeli gojiti Totonaki, kasneje pa so jo uporabljali tudi Azteki za odišavljenje kakava. Mehika je imela dolgo časa monopol nad pridelavo vanilije, saj je bila za opraševanje potrebna posebna čebela, ki živi le v Srednji Ameriki.

V 19. stoletju so Francozi prinesli vanilijo na otoke Réunion, Mauritius in Madagaskar, vendar rastlina sprva ni obrodila plodov, ker ni bilo naravnih opraševalcev. Prelomnica se je zgodila leta 1841, ko je 12-letni suženj Edmond Albius na otoku Réunion odkril metodo ročnega opraševanja vanilijevih cvetov. To odkritje je omogočilo uspešno pridelavo vanilije tudi na Madagaskarju, kjer so kmalu začeli razvijati obsežne plantaže.

Za pridobitev značilne arome morajo vanilijevi stroki po obiranju skozi večstopenjski postopek: najprej ustavijo rast, sledi »znojenje« oziroma izločanje vlage, nato sušenje in zorenje. Šele po tej obdelavi stroki razvijejo bogato aromo, ki je značilna za pravo vanilijo.

Do konca 19. stoletja so Madagaskar, Réunion in Komori skupaj proizvedli približno 80 % vse svetovne vanilije. Danes je Madagaskar največji svetovni proizvajalec vanilije, kjer nastane več kot polovica vse svetovne pridelave. Uspeh pridelave temelji na ugodnem podnebju, rodovitnih tleh in znanju lokalnih pridelovalcev, ki še danes uporabljajo ročno opraševanje.

Vanilija z Madagaskarja je znana po svoji kakovosti in bogatem okusu, zaradi česar je zelo cenjena v kulinariki in parfumeriji po vsem svetu.